Velika Raduha
V nedeljo, 31. avgusta 2025, smo se mladinci odpravili na Veliko Raduho, eno najlepših gora v Savinjskih Alpah. Izlet je bil za mnoge še posebej zanimiv, saj smo se na tej turi prvič srečali s samovarovalnimi kompleti in spoznali osnove gibanja po zavarovanih planinskih poteh.
Pot smo začeli v prijetnem tempu skozi gozd, kjer nas je spremljalo lepo vreme in dobra volja. Med vzponom smo naredili nekaj krajših postankov za počitek, nato pa smo se počasi približevali zahtevnejšemu delu poti. Tam smo si nadeli čelade in samovarovalne komplete, vodniki pa so nam razložili pravilno uporabo opreme ter poskrbeli, da smo se vsi varno in samozavestno podali naprej.
Čeprav nas je na vrhu pričakalo presenetljivo hladno vreme, je bil razgled vreden vsakega koraka. Na vrhu smo si privoščili zaslužen počitek, nekaj pojedli in uživali v razgledih na okoliške vrhove. Sestopili smo po nekoliko lažji poti, proti koncu pa smo se ustavili še pri koči in si privoščili osvežitev.
Kako je pohod doživel eden izmed udeležencev, Bor, pa si lahko preberete spodaj:
»Pot na Raduho smo opravili v nedeljo 31. avgusta. Ko smo prispeli do izhodišča, se je v daljavi že videl naš cilj – vrh Raduhe.
Na začetku poti ni bilo vzponov, pot pa je potekala po gozdu. Ko smo hodili že nekaj časa, smo naredili prvo pavzo. Slekli smo dolge rokave, saj se je pred nami začel hrib. Kmalu smo nadaljevali pot navzgor.
Ko so se pred nami pojavili klini in jeklenice, smo si nadeli čelado in drugo opremo. Vodniki so hitro razložili pravilno uporabo, saj smo jo nekateri prvič uporabljali, potem pa smo se povzpeli naprej. Zadnjih 5 minut do vrha se je pot zravnala.
Na vrhu nas je Raduha nagradila z lepim razgledom. Tam smo tudi nekaj pojedli in se spočili, nato pa se odpravili nazaj po lažji poti. Po sestopu smo se proti koncu poti ustavili pri koči in nekaj popili.
Vse skupaj smo prehodili nekaj manj kot 10 kilometrov. Izlet ni bil preveč zahteven, pot pa je bila lepa.«
Izlet na Veliko Raduho nam bo ostal v lepem spominu kot dan, ko smo združili gibanje v naravi, učenje novih planinskih veščin in prijetno druženje. Za marsikoga je bil to tudi prvi stik z jeklenicami – izkušnja, ki bo zagotovo koristila še na številnih prihodnjih turah. 💚












