Dan 5: Ojstrica, Logarska dolina in skupen večer ob ognju
Peti dan tabora smo začeli vsak po svoji poti, končali pa skupaj – z veliko zgodbami, utrujenimi nogami in še več lepimi spomini.
Starejši planinci – Ojstrica
Jutro na Kocbekovi koči na Korošici se je začelo na najlepši možni način. Oskrbnik Filip nam je pripravil odličen zajtrk, ki nam je dal dovolj energije za glavni cilj dneva – vzpon na Ojstrico.
Po pripravah smo se podali proti vrhu in okoli desete ure uspešno stali na enem najlepših vrhov Kamniško-Savinjskih Alp. Na vrhu smo si privoščili malico, občudovali razglede in izvedli krst za vse, ki so se na Ojstrico povzpeli prvič.
Sledil je dolg sestop proti Klemenči jami, kjer smo po približno treh urah hoje ponovno naredili postanek za malico. Nato nas je čakal še zadnji del poti v Logarsko dolino, kjer smo si po napornem pohodu zasluženo privoščili sladoled. Po krajšem počitku nas je avtobus odpeljal nazaj v tabor.
Mlajši planinci – Logarska dolina
Mlajša skupina je dan začela po ustaljenem taborniškem ritmu – z jutranjo telovadbo, zajtrkom in pripravami na pohod.
Z avtobusom smo se odpeljali do izvira Črne, od koder smo se peš podali proti Koči v Logarski dolini. Tam smo si privoščili malico in si nabrali novih moči, nato pa nadaljevali pot do slapa Rinka.
Ob slapu smo si vzeli čas za počitek, občudovanje mogočne narave in osvežitev v hladni vodi. Nekateri so si namočili noge, drugi pa so preprosto uživali v prijetnem gorskem vzdušju. Po zaključku pohoda nas je avtobus odpeljal nazaj v tabor, kjer nas je že čakalo kosilo.
Skupaj v taboru
Kmalu po kosilu je po taboru zazvonil zvonec – znak, da se starejši planinci vračajo z Ojstrice. Mlajši so jih pričakali z navijanjem in iskrenimi čestitkami za uspešno opravljen dvodnevni pohod.
Ko so se tudi starejši okrepčali, smo preostanek popoldneva preživeli sproščeno. Po večerji je sledil mirnejši večer. Tisti, ki so prejšnji večer začeli gledati film, so si ogledali še njegov zaključek, ostali pa so večer preživeli ob tabornem ognju, petju ob kitari in prijetnem druženju.
Za nami je bil dan, ki je združil dva različna pohoda, veliko prehojenih kilometrov in en skupen občutek – da so najlepši trenutki tabora tisti, ko se po vseh dogodivščinah spet zberemo skupaj.
