PD Celje Matica
Zadnji dan tabora je vedno nekoliko drugačen. Zbudili smo se nekoliko pozneje kot običajno in že od jutra je bilo jasno, da se naše skupno taborno življenje počasi zaključuje. Po jutranjem prebujanju smo začeli pakirati svoje stvari, nato pa smo po jutranji telovadbi in zajtrku dokončno pospravili šotore in uredili taborni prostor.
Sedmi dan tabora je bil naš zadnji cel dan v Podvolovljeku, zato smo ga začeli nekoliko bolj sproščeno. Zjutraj smo vstali malo pozneje, se razgibali in po zajtrku namenili čas urejanju planinskih dnevnikov ter pisanju prispevkov o dogodivščinah, ki smo jih doživeli v preteklih dneh.
Šesti dan tabora je bil nekoliko drugačen od prejšnjih. Po več dneh pohodov smo si privoščili bolj sproščen dan, namenjen vodnim dogodivščinam, igram in druženju.
Peti dan tabora smo začeli vsak po svoji poti, končali pa skupaj – z veliko zgodbami, utrujenimi nogami in še več lepimi spomini.
Četrti dan tabora je bil eden najbolj razgibanih do zdaj. Po nekoliko daljšem spancu smo dan začeli z jutranjo jogo in telovadbo, nato pa se okrepčali z zajtrkom. Dopoldne je minilo nekoliko bolj umirjeno, saj smo si uredili planinske dnevnike in napisali prve prispevke, ki jih bomo z veseljem delili tudi z vami.
Tretji dan tabora se je začel nekoliko bolj zgodaj, saj nas je čakal prvi pravi planinski dan. Po jutranji telovadbi in zajtrku smo si pripravili nahrbtnike, nato pa se razdelili v dve skupini.
Drugi dan tabora se je začel z nekoliko negotovim pogledom v nebo. Napoved je obetala dež, zato smo bili pri načrtovanju dneva nekoliko previdni. Zjutraj smo dan začeli z jutranjo telovadbo, nekaj teka za ogrevanje in razgibavanjem, nato pa smo se okrepčali z zajtrkom.
Po letu dni čakanja je končno napočil čas za nov planinski tabor! Letos smo se iz Celja proti Podvolovljeku odpravili kar z dvema avtobusoma, polnima mladih planincev, nahrbtnikov in pričakovanja.